Br. 5- VIESAC N Gavran. >p)«ao litu Allan hi. Frerc* U. Tnaiŕ Ležim nočju D púnoči, Težko bo lan. bez pomoci, Te si kratim na tihoči Liepom knjigoin dugi čas. Napokon nie sauak slívat i — Tu ko ruka d a na vrntih, Xajedan put pokucala; K Líca živo l sav glas. Došo, misiím, prijatelj mi, Kura upet ti sav glas, Samo to i nišra več. Ptosinae bje. znadeni jasno, Sječam ga 96 prĽiižasno, Spomeň još mu nije sgasno; oko mene tinina svud. L j 11 la i'ťžnjii njediu žive, Zalud misii moje teže Utješit se knjige umljem. Težka bol mi stisla grád, Bol za mŕtvom Leonorom, Ta mi težko stisla íirud; Xe vidím je nikad vec. Zavjeso mi tu nasušte, Uzgrau se, pak se spuste, Tmi jedva daiinut ušte; Doista se ne znám več Kiešiti se groze hčedoh. Pak M tješim. kano i'edo: Prijatelj ti eto dodje. Ma i pônoč ila je vet — Sto je do tog, reč če: ..zdravo, Mä i pônoč da je več!" Samo to i niita vec. Diuiieín ruku ponad líce. Pak cu reči glasimiee: -iíospodaru. gospodjire. Prosti, pak se javi der! Preŕuo sam. kueo ľ jesi, ľak ti kliknut ne udesih:" Daj unidji, siobodno je; — 1 ttvovim mu námah dver, Ustúpim mu. neka ndje — Ali zahni sin'm dver — Vani Minim i ništ vec. ('ekani — u nor gledjuč stojím, Sám se svojih misii bojim, IHiciiiiĽiii, kad ili k jednu spoj i m, Nitko tomu nije iik. — Oko mene grozna tama. (Irobnica je soba sama. ľ lo glas če: Leo noro! Tininom tibo huknut liůk. Jeka tmřaom odjekne ga Ko ä to svak i drugi huk. Samo to i ništa več. U sobu se námah vratib, AI nic veča groza shvati! Kuca opět — ue na vratib, Kuca jaůe nego pře .. . Čuj, na prostor kuca ueko, Baš ila vidím tko je, rekoli, Znai sam željan vilo jako; Cudo možda to je, jde. Sinici mi se srdce moje. To če biti rudo, gle. Vjetar to je i ništ' več. Odpriet prozor bar ču smjeti, * íusti mrak mi oko speti, A crn gavran tad uleti Teikim lietom u stan tu oj. Bez pozdravů ttdje liepa, Krili prah mi s vrata stepá, Kip vrb kojili stoji bieli, e silná snebil] Čujuč vta reči sebi: Samo od tog itono ne bili Mudrijim baš ni za vlas. Xe sgodi se to nikomu. Da po njegvu gavran domu Kao starí lieče ztianar. Širom lieče jedan ''as. viknac ]:lr Čas na bieli kip se sjodne. Prime Opel za koj čas: A hne mu: „nigda vet!". Ali gavran kô da ine Nije níkad znú mudiine, Do li rieěi t e jedine: „Nigda veci" i to bje sve. Teti ni krilma ne inicase. Oči ua me upirase, Dok napokon ne zašaptuuk: „Mnogi drug mi ode pre, I ko vazda uade moje, 0 sta vi me tako sve". Nu to gavran: „uigda vec". Žacnulo mc. kad to reče, 1 Sto dužc, sve se veče U du.su mi čudu meče: Mudriji je no vas sviet! Netko jadom vas utucen, Nevoljom si ljutom skiiCen, Uti sbortt vi'au-gavrana, Te sa v znanja svoga c viet Posta vi mu rieč u jednu — Sreče svoje u ^rob klet ■— Rieč u jednu: nigda več. Stari jadi srdce palc, Nu se usne íiasmyale, Misleč, da ľ če ku d ódtale. Ako prcdanj dttapam. Stolac svoj si stavia k dverim, Uislim, snivam, stope mjerim, U srokove m astu slievam, Te se pitani uz to säm: Čemu dodje ptic taj crni I uz to se pitam sám: Što to znači: nigda veí. S bolju sjedlm tu u duši, 11i ľa nitko ne naruší. Samo prsa jad mi guši, Stegnuo ib gavran-vran. Na uzglavlje glava pala, A lampa m e obasjala I gavrana povrk kipa, Kíi da s Ľjiiu je isklesan 1 S kipom krasnim Paladinim Gavrau ]•:" ri:i i' izklesun. I tu začub: nigda vet. „Njen" to glas bje' — Pridá Seta Iz onoga mozda svieta. Zrak naptniiv vomeiu cvieta'.' Divan voiij je znika log. Baze ronec sniv&ra tako. Nemoj ginut z n ujom jako, Nem oj rez uja da t e slomi, Ziiborav ti šal j e Bog; Nju zabudi, to je liek ti, Dariva te tieme Bog! Na to gavrati: nigda vec. Proročiao'. ne plaší me, Mů u djavla ideš ime, Samu moliu) uvjeri nie,: Duši daš ti mir za dar? Ku tom mjestu p u notu žali, PuDOIQ liletve i pefcaii, Nestiosnib mi liutib rana, Moiuij líepo, reci oar: Da ľ ľu líeka načí boli r Liepo moliiu, reci bar. Na to p vran: nigda vec. Proroci n o! pticu vr ani, Stvore pakla pre vej ani ! Nebom, kamo odabrani Dizu vierni pogled svoj, Zaklinjem te i svoni strašču Duše, koja mré za slašču Budučega susretaja: Red. da li duli ce moj Sastat kad se s Leonorotn? Sadje ľ s iijojn se dub kad moj? Nu to gavran: nigda vec, Zaduje tvoje slovo bje to! Po ziu prošlo, zviere kleto. Uzavri mi kTvca eto! Te u pakO seľ se dol! Ni čas tuj se nemoj tirustit, Niť mi perca nemoj pustit, Tau iz moje sobe solil Ti n mirti pusť mi bol! Na to gavran: nigda več. Tako gavran d osad sjedi, I na mene sbiljan gledí, Niti više probesjedi, Samo okom sine rad-Djavó crni, a kip bieli! Lamjie traci na me sveli I.ik mu parav: srdce moje Da 1" odoli tomu kad'/ D maku e li sjeni otoj, Da ľ o dob srdce kad? Nikad. nikad, nikad vec!