PODNEBJE V SLOVENIJI
Slovenija leži v srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska
kotlina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski svet, panonski
svet, dinarski svet in sredozemski svet.
Slovenija leži v zmernotoplem pasu. Bližina Sredozemskega morja in predvsem Atlantskega oceana ji
s prevladujočimi jugozahodnimi vetrovi zagotavljajo dovolj vlažnih zračnih mas, ki prinašajo padavine.
Prehodna lega med Jadranskim morjem, celinsko Panonsko kotlino in Alpami povzroča mešanje
različnih podnebnih vplivov na slovenski prostor.
Temperature se na vsakih 100 m višinske razlike znižajo za 0,6 stopinj Celzija. Zato imajo gorati
predeli Slovenije nižjo temperaturo kot nižinski. Na temperature pa vpliva tudi bližina morja. Poleg
tega je na goratem severozahodu tudi več padavin kot v nižinah.
V Sloveniji velik del površja zavzemajo dna ravnin, kotlin, dolin in kraških polj. Na njih se
pojavlja temperaturni obrat. Pojav je pogostejši v hladni polovici leta, traja pa od nekaj dni do enega
tedna, redkokdaj dlje. Pojav je omejen približno na šestino površja Slovenije, vendar tukaj prebivajo
kar tri četrtine vsega prebivalstva. Problem, ki ob tem nastaja, je prekoračitev dopustnih koncentracij
škodljivih snovi v zraku.
Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, od 2500 mm do 800 mm. Največ padavin dobi
gorati severozahod, ko vlažne mase iz morja trčijo na gorske pregrade Julijskih Alp in Visokih
dinarskih planot. Količina padavin pa občasno zelo niha in prihaja do suš, med jesenskim deževjem pa
do poplav. Te naravne nesreče povzročajo veliko škodo, še posebej zaradi pomanjkanja ustreznih
namakalnih sistemov in nepremišljenih posegov v okolje (gradnja na poplavnih območjih, neustrezna
zaščita naselij, pretirana regulacija vodotokov ipd).
Vrste podnebij v Sloveniji
Submediteransko podnebje je omejeno na jugozahodno Slovenijo, od obale do visokih Dinarskih
kraških planot. Je najbolj toplo in milo podnebje v Sloveniji, saj vplivi morja blažijo zimski mraz
in poletno vročino. Značilne so mile zime in največ sončnih dni v državi. Od pravega sredozemskega
podnebja se loči po večji količini padavin in nižjimi temperaturami.
Zmerno celinsko podnebje je značilno za večji del Slovenije. Povprečne temperature najhladnejšega
meseca so nižje od 0 °C. Na vzhodnem delu tega podnebja se pojavlja že poletni višek padavin, ki je
značilen za podnebje celinske Evrope. Zime so precej hladne, poletja precej vroča.
Alpsko podnebje je značilno za alpska visokogorja, pripadajoče gorske doline in nekatere
visoke Dinarske planote. Je najbolj ostro podnebje v državi. Temperature so čez vse leto nižje kot
drugod. Istočasno so to območja z največ padavinami, ki v hladni polovici leta padejo praviloma v
obliki snega.
Skrajnosti slovenskega podnebja
Najvišja temperatura v Sloveniji je bila izmerjena 5. julija 1952 v Krškem (40,7 °C). Najnižje
temperature so izmerili 9. januarja 2009 v mraziščih na Komni, kjer je dosegla –49,1 °C.
Poplave nastanejo zmeraj ob obilnem deževju, ko tla zaradi namočenosti niso dovolj vpojna, vsa
padavinska voda pa ne more odteči dovolj hitro. Tako je iz Zgornjega Posočja znan primer, ko so v
enem samem dnevu namerili 423 mm padavin, kar je več, kot jih pade v osrednjem delu Španije v
povprečju celo leto.
STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA - STUPŇOVÁNÍ PŘÍDAVNÝCH JMEN
2. stupeň -ejši/-ši/-ji -bolj/manj
3. stupeň naj + -ejši/-ši/-ji najbolj/najmanj
-ši zpravidla jednoslabičná slova: lep, hud, hrd
-ji dochází k změkčení: c-č, z-ž, s-š…
-ši - ji - ejši
lep lepši težek težji bogat bogatejši
mlad mlajši drag dažji čist čistejši
hud hujši nizek nižji star starejši
grd grši ozek ožji nov novejši
kratek krajši visok višji hiter hitrejši
širok širši globok globlji močen močnejši
dolg daljši lahek lažji šibek šibkejši
dober boljši velik večji temen temnejši
trd trši droben drobnejši
grenek grenkejši
sladek sladkejši
zanimiv zanimivejši
-bolj/manj
barvy: bolj rdeč - najbolj rdeč; rumena - bolj rumena - najbolj rumena
příd. jm. vyjadřující počasí:
deževen - bolj deževen - najbolj deževen; sončen - bolj sončen - najbolj sončen
příd. jm. končící na -en:
bolen, duševen, utrujen, opremljen, podoben, naraven, konkreten, racionalen
ostatní:
vroč, suh, moker, kuhan, zaspan, zdrav, odkrit, učinkovit…
při stupňování pozor na rod:
mužský trd-trši-najtrši moder-bolj moder- najbolj moder
ženský trda-trša-najtrša modra-bolj modra-najbolj modra
střední trdo-trše-najtrše modro-bolj modro-najbolj modro
Nadaljuj zaporedje.
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
___________________________________________________________
Vstavi: težja, najtežja, lažja, najlažja.
Žaba je __________________ od srne in ___________________ od mravlje.
Srna je ______________________________ od žabe in mravlje. Torej je
srna ___________________________________ od vseh treh.
Mravlja je __________________________________ od žabe in srne. Torej je
mravlja ______________________________________ od vseh treh.
lep
lepši
čist
čistejši
visok
višji
nizek
nižji
širok
širši