ŽENA


Če (SSČ) 1. dospělá žena ženského (samičího) pohlaví 2. provdaná žena 3. manželka.


Sl (SSKJ) 1. poročena ženska v odnosu do svojega moža 2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti
starejša // dorasla oseba ženskega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica.


Hr (RHJ) 1. ljudsko biće po spolu suprotno muškarcu, koje može rađati djecu i preuzeti glavnu brigu
za uzgoj i odgoj djece 2. udana ženska osoba, bračna družica, supruga 3. odrasla ženska osoba bez
obzira na bračno stanje.


Sr (RSJ) 1. ljudsko biće koje ima sposobnost rađanja, polno suprotno muškarcu 2. osoba koja je
udata, supruga 3a. odrasla osoba ženskog pola; 3b. ženska osoba koja radi u kući, služavka 4. pej.
slabić, kukavica (o muškarcu).


Sh (RSHKJ) 1a. lice po polu suprotno muškarcu, žensko b. odrasla osoba ženskog pola 2a. bračni drug
ženskog pola, supruga b. ona koja je udata ili ona koja je bila udata 3. fig. pej. (o muškarcu)
onaj koji nema muške odvažnosti, plašljivac, kukavica, slabić.


Mk (TRMJ) 1. lice spored polot sprotivno na mažot; žensko lice vo zrela vozrast 2. bračen drugar od
ženski pol; sopruga 3. lice što za plata, nagrada raboti vo tugja kukja; kukjna pomošnička.


Bg (BTR) 1. čovek ot protivopoložnija na măža pol, obiknoveno v zrjala văzrast 2. ženena, omăžena
žena (za razlika ot moma) 3. s pritežatelno opredelenie – săpruga (žena mi/ti/mu) 4. samo čl. razg.
žena mi, mojata žena 5. neodobritelen epitet ili obrăštenie kăm žena, măž ili životno.