1. 3eMjba je Tpeha ruiaHeTa no yAajbeHOCTH o a CyHna hjeAHHa no3HaTa ruiaHeTa y CBeMnpy Ha koj oj nocTOJ h acHBOT. ripeMa paAHOMeTpnj ckom panyHaity h ApyniM n3BopnMa AOKa3a, 3eMJba ce (J)opMHpajia npe b nine oa 4,5 mhjihj apAH roAHHa, uito je yTBpl)eHO OApeřjHBaibeM BpeMeHa nojiypacnaAaypaHa HTopHJyMa. BpeMe nojiypacnaAaU238 je 4,51 x ÍO9 roAHHa, a Th232 je 1,39 x 1010roAHHa. TpaBHTaiiMJa 3eMJbe MeřjycoOHO Aejiyje ca ApyniM o6jeKTHMa y CBeMiipy, noceÖHO ca CyHueM h MecenoM, jcahhhm npnpoAHHM caTejíHTOM 3eMJbe, koj h je noneo Aa KpyacH oko 3eMJbe npe 4,53 mhjihjapAH roAHHa. rpaBHTannoHO AenoBaite H3Mel)y 3eMJbe h Mecéna y3poKyje OKeaHCKe njiHMe h oceKe, CTaOHjiroyje opnj eHrauHJ y 3eMJbe oko CBOje oce h nocTeneHO ycnopaßa HCTy. 3eMJba je Hajryuiha njiaHeTa y CyHneBOM CHCTeMy h Haj Beha oa nerapn TepecTpHHKe njiaHeTe. 2. 3eMjiá — TpeTba no yAajiéHHOCTH ot Cojmna njiaHeTa Cojihchhoh cncTeMbi. CaMaa njiOTHaa, rorrafl no AnaMeTpy n Macce cpeAn Bcex njiaHeT n Rpymieiniiafl cpeAn njiaHeT 3eMHOií rpynnbi, b KOTopyío bxoa^t TaKace MepKypnií, BeHepa n Mape. EAHHCTBeHHoe H3BecTHoe nenoBeKy b HacToamee BpeMa Teno Cojihchhoh chctcmm b nacTHOCTH n BcejieHHoií Booôme, HacejiéHHoe 5KHBMMH opraHH3MaMH. 3. 3hmjih — Tpanaa aA CoHna njiaHeTa. rbrrafl na naMepw capoA ycix njiaHeT CoHeHHaií cicT3Mbi. ÜHa 3'aýjiaeima TaKcaMa HaHÖynHenuiaH na Aw^MeTpbi, Mace i iiiHbijibHacni capoA njiaHeT 3amhoh rpynbi. HacaM 3raABaen,na ak Cbct, BjiaKÍTHaa njiaHeTa, nacaM Tapa (aA Jian,.: Terra). ÄA3ÍHae b^AOMae najiaBeKy Ha AaA3eHbi MOMaHT nejia CoHeHHaií cíct3mm ý npbiBaTHacni i CycBery Haoryji, HaceneHae acbiBbiMi apraHÍ3MaMÍ. 4. 3eMjiá — Tpera bía Cohua njiaHeTa Cohjihhoí chctcmh, eAHHa njiaHeTa, Ha akíh bíaomc acHTTa, AOMÍBKa jiiOACTBa. 3eMjra HajieacHTb ao njiaHeT 3eMHOi rpynn i e Haiiöijibiiioio 3 n,iix njiaHeTy Cohahhíh chctcmí. 3eMjiio íhoaí Ha3HBaiOTb cbítom, jiaTHHCbKOio Ha3BOio Teppa aôo rpeiibKOK) —Ľen. 3eMjia e oo'ektom aocjiía^kchhíi 3HanHoi KijibKOcri HayK npo 3eMjiio. BnBHeHHa 3eMjii ak HeöecHoro Tina HajieacHTb ao napmin acrpoHOMii, ôyAOBy i CKjiaA 3eMjii BHBHae reojiorm, CTaH aTMOC(J)epH — MeTeopojiorm, cyKynmcrb npoaBÍB jkutta Ha njiaHeTÍ — ôiojiorm. 5. Majiaico — caxp3T ManoHHbix 3ano3 MjieKaKopMflHbix. ÍIho 3'aýjiaeima aA3ÍHbiM xapnoBbiM npaAyKTaM, axi 3a6acnenBae Mana^w apram3M yciivii Hea6xoAHWMÍ naacbiýHbíMi p3HbiBaMÍ. flna nanaBeKa Majiaxo — r3Ta KaiiiToýHbi npaAyKT xapnaBaHHa. YTBap3HHe Majiaxa 3BbiHaiÍHa 3B«3aHa 3 aKTaM poAaý. Majiaxo npbBHanaHa npbipoAaň ajm KapMjieHroi a3Íh,5ih5it. V BbíHÍKy M3TaHaKÍpaBaHaií A3eiÍHacHÍ nanaBeKa HexaTopbia MjieKaKopMHHbia acbiBéjibi Bbipa6jraioHb Majiaxa HauiMaT 6ojibin, hmm ím naTpsGHa, xa6 BbiKapMiub HauinaARaý. JIíuikí Majiaxa jik>a3Í BbiKapbiCToýBaKDiib, nanaýHHKDHbi CBae xapnoBbra pacypcw. 6. Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev. Předen lahko novorojenci uživajo tudi druge vršte hrané, je zanje mléko edina hrana. Mléko imamo lahko za najpopolnej šo naravno hrano, ki vsebuj e sestavine, ki jih novoroj enec potřebuj e za rast. Kravje mléko je sestavljeno iz 87,5 % vode, 3,5 % maščobe, 4,7 % mlečnega sladkorja, 3,6 % beljakovin in 0,7 % mineralnih soli. 7. GifcimeTO e 3Be3Aa b ueHTbpa Ha CjrbHHeBara cucreMa. HaMupa ce Ha 1 AU (okojio 150 MHjiHOHa km) ot 3eMHTa, Taxa ne e Haií-6jiH3KaTa ao 3eM5rra 3Be3Aa. Ta o6HKana ueHTbpa Ha MneHHHa tckt Ha pa3CToaHHe 25-28 xhjmah CBeTjiHHHH toahhh. LhrpKyjiaiiiiHTa npoAťnacaBa npH6jiH3HTejiHO 226 MHjiHOHa roAHHH. MacaTa Ha Cjii>hh,eTO e okojio 330000 ntra MacaTa Ha 3eM5rra h npeACTaBjuiBa 99,8% ot MacaTa Ha Cjii.HHeBaTa cncTeMa, ho caMO okojio 2% ot HeiÍHHa HMnyjic. CntHiieTO e ccbepa c ropema njia3Ma, koato HenpeKbCHaTO npoH3Be:scAa orpOMHO KOJinnecTBO eHepnra. 8. CoHije (jiaTHHCKH: Sol) — SBe3Aa oa Kjiacara Ha jkojith uyuHiba koj a ce Haora bo uenrapoT Ha CoHneBHOT CHCTeM.IIoBpniHHaTa Ha Cohucto ce coctoh oa boaopoa, xejrayM h Mann kojihhhhh Ha ApyrH ejieMemn, BKjiynyBaJKH acejie30, hhkcji, khcjiopoa, CHjiHH,iryM, cyji(J)yp, MarHe3nyM, jaraepoA, HeoH, KanunyM h xpoM[14] . Cohucto hms G2V SBe3AeHa Kjiaca. G2 3Hann AeKa hms noBpniHHCKa TeMnepaTypa oa npnGjiHacHO 5.780 k (5.500 °c), AaBajŘH My 6ena 6oja koj a Hecro 3apaAH aTMOCcbepcKOTO npeKpniyBaibe H3rneAa jkojito Kora ce rneAa oa noBpniHHaTa Ha 3eMJaTa. Kora Ře noHHe j\a ro CHeMyBa boaopoahoto ropnBO Ha Cohucto , Toa Ře npepacHe bo MHory noroneMa h nocjaJHa SBe3Aa HapeneHa upBeH uhh. Toa Ha Kpaj Ře m OTcbpjiH CBOHTe HaABopeniHH cjioeBH bo BceneHCKHOT npocTop. Oa cohhcto Torain Ře ocTaHe caMO MoniHe rycra SBe3Aa HapeneHa 6eno uyue npeA kohchho m ce H3JiaAH h j\a H3racHe h j\a crane irpHO uyue. 9. Šunce je zvijezda u centru našeg Sunčevog sústava. Ona je gotovo savršena kugla (razlika izmedu ekvatora i pola je samo 10 km) i sastoji se od plinovite vruce plazme, koj a je isprepletena s magnetskim poljima. Promjer mu je oko 1 392 000 km, stoje za 109 puta više od Zemlje i masu oko 2 • 1030 kilograma, stoje za 330 000 puta više od Zemlje, a to je 99,86 % mase cijelog Sunčevog sústava. Sunčev je obujam 1,3 milijuna puta veci od Zemljina. Prosječne je gustoce 1 411 kg/m3 (oko 1/4 gustoce Zemlje). Sastoji se od ioniziranoga plina. Vecina poznatih kemijskih elemenata otkrivena je i na Suncu. Po kemijskom sastavu 3A mase Sunca čini vodik, dok je ostatak uglavnom helij, a manje od 2 % čine tezi elementi kao što su kisik, ugljik, neon, željezo i drugi. U središtu Sunca, gdje se nalazi izvor energije i gdje temperatura doseže 15 milijuna kelvina, vodika je manje od helij a. 10. CyHue je 3Be3Aa y uempy Hamer CyrneBor cncreMa. To je totobo caBpnieHa ccbepa (pa3JiHKa H3Meí)y eKBaTopa h nonaje caMO 10 km) h cacrojn ce oa racoBHTe Bpyhe ruia3Me, koj a je HcnpenneTeHa MarHeTHHM nojBUMa. řberoB npenHUK je oko 1.392.000 km, ihto je 109 rryra BHine oa 3eMJbe, a Maca oko 2 • 1.030 KHjiorpaMa, ihto je 330.000 rryra BHine oa 3eMJt>e, iiito je 99,86% Mace HrrraBor CyrneBor cncreMa. 3anpeMHHa CyHuaje 1,3 MruiHorra nyTa Beha oa 3eMJbHHe. IIpoceHHe je rycTHHe oa 1,411 Kr / m3 (oko 1/4 rycTiiHe 3eMJt>e). CacTOJn ce oa jOHH30BaHor raca. BehriHa no3HaTnx xeMHJckhx eneMeHaTa TaKol)e je OTRpriBerra Ha CyHiry. IIpeMa xeMHJCKOM cacTaBy % CyHneBa Maca je boaohhk, aok je ocraTaK yrnaBHOM xejinjyM, a MaK.e oa 2% cy Teacn eneMeHTH nonyr KHceoHHKa, yrjbeHHKa, HeoHa, rBO>icl)a h Apyrnx. y cpeAnriiTy CyHiia, rAe ce Hana3H H3Bop eHeprnje h rAe TeMnepaTypa AOCTHace 15 MHjiHOHa KenBHHa, boaohhk je MaK>h oa xenHJyMa. 11. Slunce je hvězda ve středu Sluneční soustavy. Od Země je vzdálena 1 AU (asi 150 milionů km), jde tedy o hvězdu nejbližší Zemi. Obíhá okolo středu Mléčné dráhy ve vzdálenosti od 25-28 tisíc světelných let. Oběh trvá přibližně 226 milionů let. Hmotnost Slunce je asi 330 OOOkrát větší než hmotnost Země a představuje 99,8 % hmotnosti sluneční soustavy, ale jen asi 2 % jejího momentu hybnosti. Slunce je koule žhavého plazmatu, neustále produkuje ohromné množství energie. Jeho výkon činí zhruba 4x 1026 W, z čehož na Zemi dopadá asi 0,45 miliardtiny. Tok energie ze Slunce na Zemi neboli Sluneční konstanta činí asi 1,4 kW m-2. Jedná se o hvězdu hlavní posloupnosti, spektrální třídy G2V, žlutý trpaslík. 12. Slnko je hviezda v strede Slnečnej sústavy. Od Zeme je vzdialená 1 AU (asi 150 miliónov km), ide teda o hviezdu najbližšej Zemi. Obieha okolo stredu Mliečnej dráhy vo vzdialenosti od 25-28 tisíc svetelných rokov. Obeh trvá približne 226 miliónov rokov. Hmotnosť Slnka je asi 330 OOOkrát väčšia ako hmotnosť Zeme a predstavuje 99,8% hmotnosti slnečnej sústavy, ale len asi 2 % jej momentu hybnosti. Slnko je guľa žeravého plazmy, neustále produkuje ohromné množstvo energie. Jeho výkon činí zhruba 4 x 1026 W, z čoho na Zem dopadá asi 0,45 miliardtina. Tok energie zo Slnka na Zem, čiže Slnečné konštanta činí asi 1,4 kW m-2. Jedná sa o hviezdu hlavnej postupnosti, spektrálnej triedy G2V, žltý trpaslík. 13. Sloňce - gwiazda centrálna Úkladu Slonecznego, wokól ktorej kražy Ziemia, inne planety tego úkladu, planety karlowate oraz male ciala Úkladu Slonecznego. Sloňce skladá si§ z goracej plazmy utrzymywanej przez grawitacje; i ksztaltowanej przez pole magnetyczne. Jest prawie idealnie kuliste, ma šrednic^ okolo 1 392 684 km, okolo 109 razy wi^ksza^ niž Ziemia, a jego masa (1,989 x 1030 kg, okolo 333 tysiexy razy wieksza niž masa Ziemi (M©)) stanowi okolo 99,86% calkowitej masy Úkladu Slonecznego. Okolo trzy czwarte masy Sloňca stanowi wodór, reszt§ glównie hel. Pozostalé 1,69% (co odpowiada okolo 5600 M©) tworza^ ci^žsze pierwiastki, w tym m.in. tlen, w^giel, neon i želazo. 14. Cojiime - 3Be3Aa b ueHTpe CojiHeHHoií cucreMbi. 3to 1 acrpoHOMUHecicafl eAHHHua (okojio 150 mhjijihohob km) ot 3cmjih, nosTOMy 3to ÔJiHacafírnaa k 3eMjie 3Be3Aa. Oh BpamaeTca Boxpyr ueirrpa MjienHoro ílyra Ha paccToaHHH 25-28 tmoih CBeTOBbix jieT. Oôpamemie AJíHTca npHMepHO 226 mhjijihohob jict. Macca CojiHua npHMepHO b 330000 pa3 ôojibine Maccw 3eMjiH h cocraBjraeT 99,8% Maccw CojiHeHHoií chctcmm, ho TOJibKO okojio 2% ee KOJiHnecTBa ABHaceHHa. CojiHue - 3to ccbepa H3 ropanen njia3Mbi, nocToaHHO npoH3BOA^maa OrpOMHOe KOJIHHeCTBO 3HeprHH. ErO MOIUHOCTb COCTaBJíaeT OKOJIO 4 x 1026 Bt, H3 KOTOpblX okojio 0,45 MHjuiHapAHoií npHxoAHTca Ha 3eMjiK>. IIotok SHeprHH ot CojiHua k 3eMjie, hjih cojiHenHaa nocToaHHaa, cocraBjraeT okojio 1,4 kBt m2. 3Be3Aa rjiaBHoií nocjieAOBaTejibHOCTH, cneKTpajibHbiií Kjiacc G2V, acejiTbiií KapjíHK. 15. Coíma — aA3ÍHaa 3opKa CoHeHHaií cíctsmm. ,H,biHMeTp CoHua poýHbi 1 mjih. 392 tmc. km (109 AbMMeTpaý 3aMjii). Aô'éM CoHua ôojibin hmm y MÍjibéH pa3oý nepaBbiniae aô'éM 3aMjii, a aro Maca CKna^ae 1,99-1030 Kŕ, luto npbiKjiaAHa poýHa 330 tmc. 3«MHbix Mac. BaKon CoHua aôapoHBaioima miiibiH aô'eKTbi reTaií cíct3mm: nnaHeTbi i ix cna^apoacHÍKi, KapjiiKaBbia nnaHeTbi i ix cna^apoacHÍKi, acrepoÍAM, MeTsapwTbi, KaMerbi i KacMÍHHbi nbiji. Maca CoHua CKna^ae 99,866 % a# cyMapHaň Macw ýcéií CoHeHHaií cíct3mm. CoHenHae BbinpaMeHbBaHHe naATpwMjiiBae acbiimě Ha 3aMjii (cbatjio HeaôxoAHae ajm nanaTKOBbrx cra^mh cboTacÍHT33y), Bbi3Hanae KjiiMaT. 16. Sonce je zvezda v središču sončnega sistema. Od Zemlje je oddaljen 1 AU (približno 150 milijonov km), zato je zvezda, najbližja Zemlji. Okrog središča Rimske ceste kroži na razdalji 25-28 tisoč svetlobnih let. Nakladá traja približno 226 milijonov let. Masa Sonca je približno 330000-krat večja od mase Zemlje in predstavlja 99,8% mase sončnega sistema, vendar le približno 2% njegovega zagona. Sonce je krogla vroče plazme, ki nenehno proizvaja ogromno energije. Njegova moč je približno 4 x 1026 W, od tega približno 0,45 milijarditih del na Zemljo. Pretok energije od Sonca do Zemlje ali sončne konstantě je približno 1,4 kW m2. Je zvezda glavnega zaporedja, spektrálni razred G2V, rumeni pritlikavec. 17. Zlato (chemická značka Au) je chemicky odolný, velmi dobře tepelně i elektricky vodivý, ale poměrně měkký drahý kov žluté barvy. Již od dávnověku byl používán pro výrobu dekorativních předmětů a šperků a jako platidlo. V současné době je navíc důležitým materiálem v elektronice, kde je ceněn jeho nízký přechodový odpor a odolnost proti korozi. V přírodě se vyskytuje zejména ryzí. Vznik zlata je spojen v menší míře s explozí supernov a ve větší pak s kolizí neutronových hvězd. Tyto kosmické procesy poskytují dostatečné množství energie k tomu, aby se protony a neutrony mohly sloučit do podoby těžkého atomu zlata. 18. 3jiaTOTO e xhmhhch ejieMenr c aTOMeH HOMep 79 h 03HaneHHe Au. To e TeactK, Mex, ojieerani, h kobtdK MeTan. ITpoBeacAa ejieKTpuHecrBOTO. HMa apKoactjiT hbat h ôjihcmc, TpaAnuuoHHO CM5rraH 3a npHBjíeKaTeneH. He ptac^acBa bi>b Bi>3Ayxa h bi>b BOAaTa. Ome OTnpeAH noaBaTa Ha nucaHa HCTopira 3JiaTOTO e ueHeH h MHoro TtpceH ÔJiaropo^eH MeTan, H3non3BaH KaTO napuHHO cpeACTBO, b GuacyTepiiHTa h 3a ropaôoTBaHe Ha pa3JiHHHH npeAMeTH Ha H3KycTBOTO. HaMHpaHO e ôhjio b nacfcHHHTe HaHOCH Ha peKHTe bi.b bha Ha 6e3(J)opMeHH 3tpHa h jirocnn. 3jiaTHHre craHAapTH ca Haň-necTO cpemaHaTa ocHOBa Ha napHHHaTa nojiHTHKa b HCTopnaTa Ha HOBenecTBOTO ao ntpBaTa nonoBHHa Ha XX Bex, KoraTO 3anoHBaT Aa OTCTtnBaT Ha c])HaTHHTe napn. 19. Bo MHHaTOTO, 3JiaTOTO ce AOÔHBano npexy MHeite Ha 3JiaTOHOCHHOT necoK no peKHTe h noTOHHTe, AOAexa AeHec ce KopncraT nocoBpeMeHH mctoah 3a HeroBa eKcnjioaTaHHJa. Bo npnpoAaTa, 3JiaTOTO ce cpeŔaBa necTO bo cbopMa Ha ejieicrpyM (cMeca oa caMopoAHO 3JiaTO h cpeôpo) HjiH xaKO npHApyaceH MeTan bo pyAHHHHTe Ha ôaxap hjih bo KBapuHHTe bchh. HajrojieMHTe pyAHHHH Ha 3JiaTO bo cbctot ce HaoŕaaT bo JyacHoa(J)pHKaHCKaTa Peny6jiHKa. ,H,pyrH rojieMH npoH3BOAHTejiH ce KnHa, CA,H„ ÄBCTpajiHJa, Pycnja, ľlepy h KaHaAa. Bo 2014 roAHHa, cbctckhot na3ap Ha 3JiaTO H3HecyBaji 3.924 tohh. IIoHHyBajkh oa 1919 roAHHa, ueHaTa Ha 3JiaTOTO ce OApeAysa Ha 6ep3aTa bo JIohaoh, xaAe ABanara AHeBHO, bo 10:30 h bo 15 nacoT no jiohaohcko BpeMe, rpyna 6aHKH, npexy npouec Ha HaAAaBafte, BpniH cbHKCHpaite Ha iieHaTa Ha 3JiaTOTO (H3pa3eHa bo Aonapn, (J)yHTH h eBpa). 20. Zloto (Au, lac. aurum) - pierwiastek chemiczny o liczbie atomowej 79. Zloto jest ciežkim, miekkim i blyszczaxym metalem, be/daxym najbardziej kowalnym i ci^gliwym spošród wszystkich znaných metali. Czyste zloto ma jasnožólty kolor i wyražny polysk, nie utlenia si§ w wodzie czy powietrzu. Chemicznie zloto naležy do metali przejšciowych i pierwiastków grupy 11. Z wyjatkiem helowców (tzw. gazów szlachetnych) zloto jest naj mni ej reaktywnym pierwiastkiem. Zloto dlugo przed okresem spisanej historii bylo drogocennym i poszukiwanym metalem szlachetnym užywanym w biciu monet, jubilerstwie, sztuce i zdobieniach. 21. 3ojiaTa — BenbMÍ ujdkkí MeTan: inHbuibHacub Hbicrara 30JiaTa — 19321 kx/m 3 (map 3 Hbicrara 30JiaTa AťMMeTpaM 46 mm Mae Macy 1 xr). Orpon, MeTajiaý na inHbuibHacin 3aňMae mocTae Mecua: nacjra ocmůi, ipbinbia, psiim, nnainiibi i nnyToma. BbicoKaa inHbuibHacub 30JiaTa najrarnae aro 3na6biHy. CaMbia npocTbia T3XHajiarÍHHbiH nparracbi, Taxia, HanpbiKjian,, npaMbiBaHHe Ha rnjiK)3ax, Moryub 3aÓ5icneHbmb BenbMÍ BbicoKyio CTyneHb BbíMaHHa 30JiaTa 3 npaMbiyHoií naponbi. 3onaTa— BenbMÍ mäkkí MeTan: uBépnacub naniKajie Moaca- 2.5, na BpbmejíK) 220—250 Mna (napaýHajibHaa 3 UBěpAacuio na3Horiia). HbicTae 30JiaTa— makkí MeTan acoýTara Konepy. HbipBaHaBaTae an^eime HeKaTopwM BbipaôaM 3 30JiaTa, HanpbiKnan,, MaHeTaM, Hanaioub npbiMeniKi imiibix MeTanaý, y npbiBaTHaciii, MeA3Í. Y tohkíx njiěHKax 30JiaTa npacBenBae 35uiěHbiM. 3ojiaTa BanoAae BbiKjiKDHHa BbicoKaií uennanpaBonHacuio i hÍ3kím 3jieKTpbiHHbiM cynpaiiiýjieHHeM. 22. Zlato (lat. aurum) je chemický prvok v Periodickej tabuľke prvkov, ktorý má značku Au a protónové číslo 79. Zlato je ušľachtilý žltý, stály a veľmi kujný kov známy už od staroveku. Je elektricky aj tepelne dobre vodivý. V prírode sa vyskytuje najmä v rýdzej forme. Vo svojich zlúčeninách sa vyskytuje s mocnosťou Au+3 a Au+1. Zlato je chemicky veľmi odolný kov. Z bežných anorganických zlúčenín reaguje iba s lúčavkou kráľovskou, v ktorej sa rozpúšťa za vzniku tetrachlorozlatitého aniónu [Au(Cl)4J". 23. Zlato (simbol Au, od latinskog naziva aurum) je kemijski element iz skupine plemenitih metala. Elementarno zlato je mekan metal (tvrdoca po Mohsu 2,5 do 3), sa karakterističnom jakom žutom sjajnom „zlatnom" bojom, i ima plošno centriranu kubičnu strukturu. Samorodno zlato rijetko može biti do žutonarančaste sjajne boje. Zlato je jedan od samo tri obojena metala; uz bakar i cezij. U prirodi se javlja samo jedan stabilní izotop 197 Au, a postoji i šesnaest prirodnih rádio aktivnih izotopa (najpoznatiji rádioaktívni izotop je 198Au). Temperatura taljenja zlata je 1064 °C, a vrenja 2970 °C, veliká mu je relativná gustoca, a razmjerno mala tvrdoca. Cisto zlato je na zraku apsolutno stabilno i opcenito otporno na utjecaje iz zraka (ponajviše sumpor i sumporovodik), te se s kisikom se ne spaja ni na koj oj temperaturi. 24. Zlato je kemični element s simbolom Au (iz latinsko aurum) in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno. V čisti obliki je svetla, rahlo rdečkasto rumena, gosta, mehka, lahko kovna in gnetljiva kovina. Kemično je zlato prehodna kovina iz skupine 11. Je eden najmanj reaktivnih kemičnih elementov in v običajnih pogojih trdna snov. Zlato se pogosto pojavlja v elementárni obliki, kot kepe ali zrna, v skalah, v žilah in naplavinah. Pojavlja se v seriji trdnih raztopin z naravnim srebrom (kot elektrum), ki je naravna zlitina z drugimi kovinami, kot sta baker in paladij; najti je tudi v obliki mineralnih vključkov, na primer v piritu. Manj pogosto se pojavlja v mineralih v obliki zlatih spojin, pogosto s telurjem (teluridi zlata). Zlato je odporen na večino kislin, čeprav se raztopi v aqua regia (mešanica dušikove kisline in klorovodikove kisline), pri čemer tvoři topni tetrakloroavratni anion. Zlato je sorazmerno redek element, plemenitá kovina, ki seje skozi zgodovino uporabljala za kovanje denarja, nakit in druge namene umetnosti. V preteklosti so zlati standard pogosto uporabili kot temelj za denarno politiko. 25. HncToe 30jioto — MarKHH MeTajin acéjiToro UBeTa. KpacHOBaTbiň ottchok HeKOTopwM H3AejiH5iM H3 30JiOTa, HanpHMep, MOHeTaM, npnAaiOT npuMecu Apyrnx MeTannoB, b nacTHOCTH, mqjxh. B tohkhx njiéHKax 30HOTO npocBeHHBaer 3ejiěHbiM. 3ojioto oona^aeT BblCOKOH TenjIOnpOBOAHOCTbK) h HH3KHM 3JieKTpHHeCKHM COnpOTHBJíeHHeM. 3ojioto— oneHb Taacéjibiií MeTajin: nnoTHOCTb HHCToro 30JiOTa paBHa 19,32 t/cm3 (map H3 HHCToro 30JiOTa AHaMerpoM 46,237 mm HMeeT Maccy 1 kt). Cpe^n MeTannoB no nnoTHOCTH 3aHHMaeT ceABMoe mccto nocne ocmhh, hphahh, nnaTHHbi, peHua, HenTyHua h ruivTOHira. ConocTaBHMyK) c 30jiotom nnoTHOCTb HMeeT BOJib(J)paM (19,25 rpaMMa b oahom KyÔHnecKOM caHTUMerpe). BbicoKaa nnoTHOCTb 30JiOTa oonernaeT ero AOÔbiny, OTnero Aaace npocTbie TexHOJiorunecKue npoiieccbi — HanpuMep, npoMbiBKa Ha rnjiK)3ax, — MoryT oôecnenHTb BbicoKyro CTeneHb H3BjieHeHHa 30JiOTa H3 npoMbiBaeMOH nopoAťi. 3ojioto — oneHb MarKHH MeTajin: TBépAOCTb no inicane Mooca ~2,5, no BpHHejiJíK) 220— 250 Míla (cpaBHHMa c TBépAOCTbK) Horra). 3ojioto Taxace BbicoKonnacTHHHo: oho MoaceT 6biTb npoKOBaHO b jihctkh tojiihhhoh ao ~0,1 mkm(IOOhm) (cycanbHoe 30jioto); npn TaKoií TOJiinHHe 30jioto nojiynpo3paHHO h b OTpaacéHHOM CBeTe HMeeT acějiTbiií hbct, b npoxoA^meM — OKparneHO b AonojiHHTenbHbiH k acéjiTOMy CHHeBaTO-3eneHOBaTbiH. 3ojioto MoaceT 6wTb BbiT^HyTO b npoBOJioicy c jinHeiiHOH njIOTHOCTbK) ao 2 miVm. 26. 3ÓJI0T0 (jiaT. aurum; áypyjum, áepyM[2^) — xímíhhhh ejieMeHT 3 stomhhm HOMepoM 19 (oahh 3 BHinHx ejieMeHTÍB aTOMHoro HOMepa, axi TpanjraiOTbCfl b npnpoAi), mo HaneacHTb ao 11-i rpynn, 6-ro nepioAy nepioAHHHoi chctcmh xímíhhhx ejieMeHTÍB. IIpocTa penoBHHa — 3Ójioto. y HHcroMy Burjumi ue acxpaBHii, 3JierKa HepBOHyBaro-:>KOBTHH, mijibHHii, m'akhh, njiacTHHHHH Meraji. Xímíhho, 30jioto e nepexÍAHHM MeTajiOM. Oahh 3 HaiÍMefflii peaKijÍHH03AaTHHx xímíhhhx ejieMeHTÍB i e TBepAHM 3a HopMajibHHx yMOB. 3ojioto nacTO TpanjiaeTbca y BÍjibHOMy eneMeHTapHOMy (caMopoAHOMy) bhimuiaí, «k caMopoAKH a6o 3epHa, y ripcbKHx nopoAax, acnjiax Ta b ajiiOBiajibHHx BÍAKjiaAax. 3ycTpinaeTbca y TBepAOMy P03HHHÍ 3 pÍAHHM ejieMCHTOM CpiÖjIO (flK ejieKTpyM), a TaKOaC npnpOAHHM HHHOM y cnjiaBax 3 míaak) Ta najiaAÍeM. PÍAiiie 3ycTpinaeTbca b Mmepajiax y bhimmaí cnojiyx 30JiOTa, nacTO 3 TejiypoM (30jiotí TejiypnAn). ByAyHH nopÍBH5iHO píakíchhm ejieMeHTOM, 30j10to e AoporouÍHHHM MeTajiOM, ^khh BHKOpHCTOByBaBCa ajm Kap6yBaHH5I MOHeT, KDBejlipHHX BHpoöiß Ta íhiuhx bhaíb MHCTeíiTBa npoTaroM yciei icTopii. 27. 3jiaTO (Au, JiaT. aururri) j ecre xeMHJ ckh eneMeHT.[3] 3naTO j e rycTO, MeicaHO, cj aj ho, KOBaH h CBerjioacyTH MeTan. To je xeMHJ ckh eneMeHT CHMÖojia Ay (Aypyju Ha jiaTHHCKOM je3HKy, uito 3HaHH cjaj 3opé) h aTOMCKH 6poj 79 y nepnoAHOM CHCTeMy xeMHJ ckhx eneMeHaTa. y iberoBOM HaJHHCTHJeM oÖJiHKy, oho je CBeTjio, ÖJiaro upBeHicacTO acyT, rycT, MexaH, KOBaH, h pacTerjbHB MeTan. XeMHJ ckh, 3JiaTO j e npejia3HH Meraji h eneMeHT rpyne 11. Oho jej e^aH OA HaJMaibe peaKTHBHHxxcmhjckhx eneMeHaT h hbpctoje noA CTaHAapAHHMycjiOBHMa. 3naTO ce necTO jaBJba y cjioôoahom eneMeHTapHOM oÖJiHKy, xao rpyMeibe hjih 3pHa, y CTeHaMa, y acHiiaMa, h y anyBHJajiHHM Aeno3HTHMa. Oho ce jaBJba y cepnjaMa hbpcthx pacTBopa ca npnpoAHHM ejieMeHTOM cpeôpoM (xao eneiapyM) h hcto Taxo npnpoAHO jierHHOca öaxpoM h najiaAHJyMOM. y peřjHM cjiynajeBHMa, oho ce jaBJba y MHHepajiHMa y BHAy jeAHibeiba 3JiaTa, oôhhho ca TenypoM (rcjiypHAH 3JiaTa). 3jiaTO je OTnopHO Ha BefiHHy KHcejiHHa, MaAa ce pacTBapa y uapcicoj boah, cmcuih a30THe KHcejiHHe h xjiopoBOAOHHHHe KHcejiHHe, HHMe ce (J)opMHpa pacTBopHH TeTpaxjiopoaypaTHH aHJOH. 3jiaTO je HepacTBopHO y a30TH0J khccjihhh, koj a pacTBapa cpeôpo h 6a3He Merane. To cbojctbo je Ayro KopHiirreHO 3a pe