Določitev in značilnosti telovadbe (“gimnastike”)
Obstaja več različnih določil telovadbe, kjer so opisane glavne značilnosti in cilji vadbe te temeljne dejavnosti. Ime “gimnastika” izhaja iz grške besede gymnos, kar pomeni "neoborožen", "brez zunanjega pokrova" in gymnasion, ki pomeni vadbeni prostor. Slovenci smo besedo prevedli v telovadbo ter pomeni vadbo telesa in duha. Zanimivo je, da Mednarodna telovadna zveza (FIG) nima določila besede telovadba. Eno od določil besede telovadba je v slovenskem jeziku iz leta 1975, ki opisuje telovadbo kot »sklop posebej izbranih telesnih vaj in metodoloških postopkov, katerih glavni cilj je skladen telesni razvoj in izboljšanje gibalnih sposobnosti, krepitev zdravja, doseganje gibljivosti, moči, hitrosti, vzdržljivost" (Vazzas, 1975). V slovenskem jeziku najdemo tudi naslednje določilo: »telovadba je vrsta telesne dejavnosti, katere glavna značilnost je natančno izpolnjevanje časovnih in prostorskih gibalnih zahtev« (Kristan, 1980). Random House Slovar angleškega jezika (Dictionary of the English Language (1983)) opredeljuje besedo “gimnastika” kot telesno dejavnost, ki razvija moč in gibčnost. Podoben pomen ima beseda “gimnastika” v Collins Cobuild Slovarju angleškega jezika (English Language Dictionary (1987)), kjer je “gimnastika” opredeljena kot telesna vadba, pri kateri se pogosto uporablja oprema, kot so palice, blazine in vrvi, ki razvijajo vašo moč, skladnost gibanja in gibčnost. Po Aniću (2004) je telovadba »vadba telesa, da ostane ali postane prožno in skladno« oziroma »sistematična vadba telesa« (Anić, 2010). Od starogrških časov se je telovadba v zadnjih dvesto letih močno razvila. Ne samo, da je bila ustanovljena z mislijo »Mens sana in corpore sano«, temveč se je razvila tudi v šport pod idejo »Altius, Citius, Fortius«. Razvile so se nove panoge telovadbe, vse so lahko na eni strani telesna vadba in na drugi šport (tekmovanje). V skladu z FIG se kot šport lahko izvajajo naslednje dejavnosti: orodna telovadba, akrobatika, skoki na prožnih ponjavah, ritmika, premagovanje ovir (“parkour”) in telovadni plesi (“aerobika”). Edina nešportna dejavnost, ki jo ureja FIG, se imenuje telovadba za vse. Opozoriti je treba – telovadba ni šport, je telesna dejavnost in, ko k tej dejavnosti dodamo še tekmovanje, je šport. Splošno določilo telovadbe 21. stoletja bi se glasilo: »sklop posebej izbranih telesnih vaj in postopkov, katerih temeljni cilj je skladen telesni, osebnostni in socialni razvoj, kjer se ob natančnem izpolnjevanju časovnih in prostorskih gibalnih zahtev razvijajo predvsem gibalne sposobnosti, gibalne spretnosti brez ali z uporabo posebej izdelanih naprav za vadbo ali tekmovanje«. Telovadba je dejavnost (tudi šport), ki jo je mogoče prilagoditi starosti in snovnim pogojem (telovadnice, blazine, naprave), zaradi česar je zelo priljubljena. S vidika znanosti lahko tekmovalno orodno telovadbo na kratko opredelimo kot panogo dejavnosti, v kateri se vrednotijo lepo izvedene enkratne gibalne strukture po vnaprej predpisanih gibalnih dogovorih, ki jih določajo Pravila za ocenjevanje (FIG) (Živčić, 2000). Strnjeno določilo tekmovalne orodne telovadbe z najpomembnejšimi značilnostmi športa je: športna panoga, v kateri telovadci izvajajo telovadne sestave na različnih orodjih mnogoboja, sestavljenih iz več različnih telovadnih prvin in njihovih sestav (Živčić Marković, 2016). Za orodno telovadbo so značilne discipline ženskega (preskok, dvovišinska bradlja, gred, parter) in moškega (parter, konj z ročaji, krogi, preskok, bradlji, drog) mnogoboja. Sestava na vsakem orodju je opredeljena s Pravilnikom za ocenjevanje in je sestavljena iz različnih prvin in njihovih kombinacij.
Osnovne skupine prvin na parterju so akrobatske prvine: prevali, stoja na rokah, premeti in salti. Prevali so osnovne akrobatske prvine z vrtenjem za 360° okoli čelne osi telesa z neprestanim stikom telesa s podlago. Prevali se izvajajo v smeri naprej in nazaj, z letom in brez opore z rokami; različice prevalov so lahko v stojo razkoračno, v sed, brez opore z rokami, skrčeno, sklonjeno, raznožno ipd. Stoje na rokah so položaji, ki zahtevajo ravnotežje, kjer je težišče telesa nad podporno površino. Obstaja tudi stoja na lopaticah, na glavi. Premeti so akrobatske prvine z vrtenjem telesa okoli čelne (lahko tudi sočasno okoli dolžinske osi telesa) osi za 360° z oporo rok na tleh, kjer telo prehaja skozi navpičnico in so lahko z enim ali dvema letoma. V skupino premetov spadajo premeti vstran, premeti vstran z obrati 90 stopinj naprej in nazaj, premeti nazaj. Salto je akrobatska prvina z letom, pri kateri setelo vrti za najmanj 360° okoli čelne osi. Telo pri saltu je lahko skrčeno, sklonjeno ali stegnjeno, sočasno pa se lahko vrti tudi okoli dolžinske osi.
Na konju z ročaji lahko izvajamo vaje v opori, kjer so tipični gibi enonožni in sonožni premahi. Ločimo doskočne in dosežne kroge. Na obojih se izvajajo vese, opore in prehodi tako na moč kot tudi z zamahom. Na dosežnih krogih je temeljni zamah gug, na doskočnih pa koleb. Preskoke se lahko izvaja preko različnih vrst orodij (koza, skrinja, miza, konj...) različnih višin. Osnovni preskoki so premi (skrčka, raznožka) in preko stoje na rokah (npr. premeti). Na drogu in bradlji se izvajajo prvine v vesi in opori ter prehodi med njimi. Na gredi se lahko izvaja različne vrste naskokov in seskokov, pa tudi hoje, obrate, skoke in akrobatske prvine.